Moj mali blog …

Včeraj sem spila 1martini, 2 Jack Danielsa in eno zakuhano vino, pa sem čisto preč???

Zgledam približno takole:

Sedaj se moram resno spraviti k preurejanju mojega bloga. Ker tale božični peso ne ‘paše’ več

SICER PA POMEMBNO OBVESTILO:

VSEM,KI MI NISTE …poslali novoletne čestitke,želim,da vam udari strela v jelko,dedek Mraz se vam poserje na štedilnik in bolhe naj vam požrejo vašega psa (mačko). Vsi tisti,ki pa ste mi želeli vse najboljše v 2007, pa vam sporočam,da se želje niso izpolnile in mi za 2008 rajši pošljite gotovino.

Sreča ni v glavi in ne v daljavi. Ne v žepu in ne pod palcem zaklad.

Veselo in srečno, predvsem pa zdravo v letu 2008… vam želijo vam želijo Štrudeljček, mama Štrudelj in atek Štrudelj

…moj ljubi jabček za prvi rojstni dan!!!!!

Ožbej ob prihodu iz porodnišnice:

Ožbej včeraj na sprehodu z babico:

Ožbej danes zjutraj pri odpiranju darila:

(več …)

Juhej!

Nutelino. Ker je tako zelo, zelo dobra in preprosta.

Jutri pa gremo na obilno kosilo kar v restavracijo (na letališče); bo sedaj tako noro lepo gor, ker je sneg, pa po malem tam vedno piha in narava je prekrasna. Pa še v tej dotični restavraciji imajo ogromna okna, in imaš prečudovit pogled poleti na letalsko stezo, pozimi pa na - kako naj se izrazim - na nič; ampak tale nič je čudovit. Sneg, smereke, tam pa tam kakšna ptica. Idilično zimsko ….

Ne morem verjeti, da bo jutri naš dojenček postal malček. In da je že star 1leto! Kako je minilo. Bilo je najlepše leto, prekrasno! Polno doživetij in vsakodnevnih novih odkritij. Nikoli si ne bi mislila, da te lahko ena malo bitje tako zadovolji in dopolnjuje, da je lahko nekdo tako popoln. Brez napak, čist in zvest. Joj, kako ga imam rada.

Sedaj me čaka še nekaj opravil - moram še posesat, in prezračit, pa Azzurota peljat na sprehod. In se spominjat, kaj vse sem počela lani na 15.12 ; čisto nič romantičnega, razen tega, da sem izropala trgovine???!!! In zgleda ko sem vlekla vrečke po stopnicah, sem mulčka le prepričala, da je pa mogoče čas, da pride na plan! Spomnem se zvečer, ko sem že imela neredne popadke, in sem bila tako jezna na mojega, ker mi ni hotel dat Lekadol, da bi lahko v miru zaspala?!? Mislila sem, da je lažno otrdevanje trebuha. Saj res nisem mogla vedet, da nas bo ljubček presenetil 14dni pred PDPjem (PDP - 31.12) …

No, pa mi jih je le uspelo prenesti iz fotoaparata na Pc….:

Bolanček zaspanček:

Tako so me pa v bolnici oblekli?!?:

Po prihodu iz bolnice prvič:

Po prihodu iz bolnice drugič:

Po prihodu iz bolnice tretjič (oprostimo mami,ker ni dala RedeyeFIX):

Bolan Božiček - danes ko sem res čisto zdrav, poteka nov fotosession:

Včeraj na obisku pri babici in dedku:

Evo, tole je pa mami naredila - wannabe xmas venček :

(Sunqueen, seveda veš, da te objemčkam in lubčkam, da kar curlja od tebe;-) )

Ja, sva šla danes z lubijem v Toysa in sva se kar mi2 zaljubila v tole igračko. Dokupila sva še tisti štilček za potiskat. Volan na baterije mi je pa malo - hm - nepotreben in neuporaben, zato ima kar tistega ‘navadnega’, da mora pritiskat na hupo. Darilo je že skrito na omari, mali pa blogov še res ne zna brati !!!

Se mi je pa odvalil kamen iz srca. Kupila sem mu tudi rojstnodnevno garderobo in sem ‘ujagala’ take odbite kavbojke s hozntregarji, da dol padeš (in se več ne pobereš;-) ). Sem mu pa kupila premajhne čevlje (H&Mova dvajsetica je res zelo mala ), zato sedaj lahko samo upam, da jih bodo v Grazu menjali (gre prijateljica tja v petek). Imam račun iz Celovca in etiketo, ki je na vseh avstrijskih in slovenskih artiklih v H&Mih enaka. Mogoče bi mi jih uspelo spalamudit tudi v Celju, če rečem, da sem jih dobila za darilo in nimam računa??? Kakšna ideja. Drugače jih bom pač nekomu podarila. Ampak so TAKKKOOO ORIGINALNI in TAKKKOOO bi mu pasali zraven celotnega outfita. Joj, joj, joj…

Drugače me je pa včeraj razveselil tale SMS:

Pa jo imamo, našo Irajo Živo. Smo presrečni in navdušeni nad 52cm in 3480 grami čiste ljubezni.

Čestitke Raho za tvojo novo princesko! Čestitke tudi očku, predvsem pa Črtomirju za sestrico!!!!

KER:

• je mali zopet bruhal sluz; dejansko je to zaradi tega, ker ima tako poln nosek, da jo požira
• ima mali še VEDNO drisko - velika verjetnost je tudi, da zaradi tega, ker požira sluz
• ker ponoči ne spim, ker sem panična: če mali diha, da ja ne bruha, da ni pokakan…
• se mi meša, ker ne vem, kaj naj naredim, da bo bolje
• ker ima mali naslednjo nedeljo roj.dan, se počutim kot orto slaba mama, ker se mi ne sanja, kaj naj mu kupim; mislim, vsaka mama/starši/ vsaj približno ve, kaj bi bilo koristno kupit za rojstni dan!!!
• ker z lubijem živiva vedno bolj drug mimo drugega; in to me razžira. In oba si samo želiva, da se mali pozdravi. Tudi zaradi tega, da si vzameva uro ali dve zase. Za kino, drsanje; ali pa samo za cartljanje…
• ker je tašča čisto panična in nonstop na hodniku prisluškuje, ali mali joka in če ga slučajno kaj boli??? Ubija me to. Pa ji nočem kaj rečt. Ker vem, da ne misli kaj slabega!
• ker smo dobili poračun elektrike 190€ in še 41€ dolga iz preteklega obdobja; bila na ESG, spraševala, od kje so to vzeli,če imam vse položnice plačane, ne, ampak to je še vedno DOLG iz preteklega obdobja! Naj grejo nekam…
• ker je zaradi bolezni prenavljanje našega gnezdeca povsem ustavljeno
• ker sem pojedla celo pico in sem žejna za znoret!

Kakšne ideje?

V treh tednih smo kljub željam 3x pristali v bolnici:

-  prvič zaradi črevesne bakterije

-  drugič zaradi ROTA virusa, ki ga je po vsej verjetnosti pobral v bolnici

-  in tretjič zaradi calici virusa, ki ga je pa tudi verjetno pobral v bolnici ??????

In v vseh treh primerih je bil najhujši sovražnik dehidracija. Z vsem siljenjem in posiljevanjem s hrano in pijačo sem dosegla edinole to, da je moj otrok povsem NEješč otrok. JUHEJ. Ni nam lahko….

Joj, saj vem, da se enostavno predolgo že nisem javila in nisem napisala prav nič novega. Ampak imamo takšne probleme z Ožbejevim zdravljem. Pred 15dnevi smo bili prvič sprejeti v bolnico, zaradi Campylobakterije. Domov smo šli v nedeljo, je bilo super, v ponedeljek malo bolje, v torek ga je že zvilo in v sredo smo končno dobili izvide. Poleg tega so nam povedali, da je mali dobil (zopet!) rota virus. Le kje drugje, kot pa v bolnici!?! Ker je rekla zdravnica, naj presodim, ali greva z malim v bolnico, ali bova ostala doma, sem se vseeno odločila, da greva raje v bolnico, ker se mu je videlo, da vidno hira in ni daleč od tega, da bo dehidriral. Tako so naju, brez infuzije in podobnih zadevc, pustili do petka, ko je ena izmed mnogih zdravnic (jah, vsak dan so se menjavali, dnevno tudi po 2 različna) na podlagi Ph krvi, določila, da pa mora Ožbej vseeno dobiti infuzijo. Vstavili so nama kanal, dodali potrebne elektrolite preko infuzije, in ga pustili tako do nedelje. V nedeljo je rekel en xyz zdravnik, da zdaj pa ima dovolj infuzije in so mu odstranili kanal (ki je bil še BTW čisto OK in bi ga lahko za vsak slučaj pustili). Ker v ponedeljek še vedno ni nikomur prišlo na misel (?kraj pameti?), da bi mu pregledali kri, sem citiram eno sestro: JAZ TEČKA , končno le prepričala zdravnika, da so Ožbeju šli zopet preverjati Ph krvi. In glej ga zlomka, zopet mu je primanjkovalo bi karbonatov. Tako so mi ga zopet odpeljali, in zopet vstavljali kanal. Tokrat že tretjič v tednu in pol. Priznam, da je bila to pika na i, in sem jokala v bolnici menda 4ure skupaj. Hvala mojemu dragemu nezakonskemu možeku, da je bil tako potrpežljiv, da je vztrajal z menoj in da me je potolažil, da sem bila zopet močna za svojega ljubega sinka. Vendarle so se stvari vseeno malo premaknile, kajti tisti in naslednji dan so mu še 2x preverjali Ph krvi. V sredo, ko je bila kri super in so bili izvidi fenomenalni, so naju popoldne ob 5h odpustili z začasno odpustnico.

Mi niti ni potrebno pisati, da smo še vseeno v začaranem krogu rota virusa v kombinaciji s tole presneto bakterijo. Mali ima še vseeno precej tekoče blato, prav tako je včeraj in predvčerajšnim parkrat bruhal. Ker pije, in ker ni dehidriran, sva se z atijem odločila, da bo ostal doma. Predvsem tudi zaradi razmer v SG bolnišnici, vsekakor pa niti nimam volje, da bi jih opisovala. Samo za približno podobo naj povem, da sva z Ožbejem bila 6dni na 2m2 - na postelji v velikosti 80×180 cm, na kateri sva delala vse: previjala, preoblačila, igrala, jedla. Kako sva spala? Smešno in čudno. Mali je imel nekaj prostora, jaz pa sem bila zabubljena v en kot kot biba Tone. Sestre? Z res redkimi izjemami, po večinoma katastrofa. Kako so delale z ostalimi otročki, kjer mamice niso bile zraven -> mislim, mi kar solze stopijo v oči: po 5h ur jih nihče ni previl (pri ROTA VIRUSU!!!), otročki so klicali, da jih lulat (Tetttaaa,mene lulllaaat), one pa so pridno kafetkale ali spale cele noči. Zdravniki? Se mi zdi, da varčujejo na vsem. In kar si pri malih otrocih definitivno ne bi smeli dopustiti.

Pa bolje, da počasi neham. Hranjenje nam je danes nekako steklo. Po priporočilih punc iz RRja, sem poleg Linexa, nabavila še aktivno oglje in glukozo. Od vsega začetka mu dajem tudi ORS (rehidracijsko sol). Danes zjutraj je gospodič celo pil postano cocacolo. In ja, mislim, da nam bo USPELO! 

Včeraj je moj dragi z bormašinco pritrjeval aluminjaste konstrukcije v dnevni sobi.

Posledice:

Na eni strani prevrtan internetni kabel, na drugi strani pa elektro.

In nič od tega se ne bi zgodilo, če bi počakal, da pridem domov in bi to skupaj delala. Ker si je namreč narobe izračunal dolžino in je bilo vse skupaj premaknjeno za 6cm v desno smer, namesto na sredini. Še sreča, da je svak mojster za vse, da nama je v parih minutah obe zadevi popravil …

Pravzaprav poanta vsega je, da so nam seveda narobe potegnili ‘elektroinštalacijo‘ … standard je 30cm od stropa, mi imamo pa 10cm po celotni hiši. In nihče !!!do včeraj!!! tega ni vedel?!? Tast tudi ni nikoli pozornosti polagal, kako so njemu to (takrat davnega leta tega in tega) zadevo pritrdili. In seveda nihče ni popravljal stvari/dodajal novosti/, dokler se tega nisva lotila mi2.