Mislim, da mi ni potrebno veliko komentirat - kaj naj rečem, bravo Kit! -> TUKAJ
Do zadnje pikice se strinjam s temle. S tem da je Kit veliko lepše in boljše povedal/napisal, kot bi pa jaz. Tako po MOŠKO!
Sama nimam zadržkov z dojenjem v javnosti. Kar je pač treba, je pač treba. Sploh tja do 6meseca, ko Ožbej ni jedel popolnoma nič drugega kot pa mleko. Z dojenjem seveda. Hehe, bilo kuda, ziza svuda 
… sedaj mu veliko raje potisnem v roko kakšen rižev vafelj ali kakšen drugi keks, da se zamoti toliko, da prideva do doma. Ampak to samo izključno zaradi tega,ker ga moti hrup in potem mora nonstop gledat naokoli, kaj dogaja …sem imela pa prve mesece res probleme, ker so me motili ti ‘očitajoči pogledi’ - pa ne pogledi osnovnošolcev, ampak odraslih ljudi. Takih ki jim bi morale biti te zadeve logične in jasne. Potem sem zadevo kar na 1x odmislila. In je zadeva kamot stekla…
komentar avtorja Tamala — 2.10.2007 @ 12:36
sem imela pa prve mesece res probleme, ker so me motili ti ‘očitajoči pogledi’ - pa ne pogledi osnovnošolcev, ampak odraslih ljudi. Takih ki jim bi morale biti te zadeve logične in jasne.
Točno o tem govorim, mene motijo takšni pogledi in ne vem, če bi jih lahko odmislila…
komentar avtorja LunAya — 2.10.2007 @ 21:11
Prav zaradi teh bednih buljivcev nisem dojila v javnosti, oziroma zelo redko. Žal.
Vsekakor pa mali zaradi tega, ni bil nikoli lačen.. 
komentar avtorja Vesna — 3.10.2007 @ 09:15
Midva si pa kar privoščiva. Tudi v javnosti, če ne gre drugače. Izak nima dude, tako da ga z njo ne morem zamotiti, javne dojilnice/previjalnice so pa ponavadi ali umazane, ali pa tako majhne, da dve mamici hkrati ne moreta noter. Se pa potrudim, da se obrnem stran od množice in ga pokrijem s pleničko.
Res pa ne razumem ljudi, ki se zgražajo nad nečim tako naravnim.
komentar avtorja Dragonfly — 3.10.2007 @ 11:04
Tudi meni ni jasno, kako grozno naperjen je folk proti doječim mamicam. Neverjetno. Razumem, da jih zmoti, mene je tudi, preden sem imela Anžeta, priznam, ampak nikoli pa nisem gledala nanje s takim gnevom, kot ga izražajo nekateri. Meni žal ni bilo dano, da bi prav dolgo dojila, ča pa bi, bi prav gotovo kdaj naneslo, da bi morala to opravit v javnosti. Čeprav sem bolj sramežljive sorte in mi ne bi bilo prijetno.
Edino ena stvar je, ki pa je meni tudi moteča. Namreč dojenje na obupno hrupnih mestih, recimo sredi City parka na klopici, kjer gre mimo 100 ljudi na minuto. Vseeno mislim, da dojenček pri jedi potrebuje mir. S tem ne mislim, da se je treba zapret v smrdljiv wc ali čakati 1 uro na vrsto pred previjalnico, ampak vsaj najti za silo bolj miren kotiček. Poleg tega mi ni bilo jasno, kako lahko ženske dojijo v lokalu prej, ko se je še kadilo. Mislim, bogi otrok, no!
komentar avtorja Jelka — 3.10.2007 @ 21:13
Jaz še vedno dojim, tudi v javnosti seveda, kjer se pač pojavi potreba - na klopci, v restavraciji ali kje drugje ( izogibam se dojilnicam, ker se mi zdijo polne bakterij). Je pa res, da se ne razgalim ravno na veliko, da bi se imel kdo kaj za zgražat, saj pravzaprav se nič ne vidi, se da zelo “diskretno” dojiti…
komentar avtorja DeeDee — 3.10.2007 @ 22:21
Jaz sem svoje napisala že pri Kitu…na koncu itak ugotoviš, da je škoda živcev…